sprememba izgleda

rada bi mal spremenila blog pa ne znam. znam naštmat samo nove podloge ki so tukej naštimane. no ne sej sem že imela unega metuljčka samo nekaj ni ptimalo. pa me zanima kako dodate razne slikice gor kot imap recimo ti luciana svojo polono, pa nekatere imate snežinke ki padajo in take stvari. kako to naredite in kje to najdete ??

december

ja december je in miklavž, božiček, dedek mraz, silvestrovo, pa še kar kaj umes...
mi smo večino tega preživeli veliko lepše kot sem mislila da bomo...
za božič smo se imel sluper, naslednji dan smo imeli kosilo v širšem družinskem krogu in smo se mel res megaaa. bolš kot kadarkoli. tjuši je bil itak priden tako kot vedno. lepo nas je opazoval, umes kaj zajambral ampak nič posebnega. priden. no zdej smo že večino dali skozi, čakal nas samo še silvestrovo ki ga bomo preživeli z mlado družinico kot smo mi. v družbi sta onedva edina ki imata tudi otročka in se razumemo in se pač zabavamo na drugačen način kot ostali, tako da je to super in se bomo imel ziher spet fino. lepo bomo imel eno full fancy večerjo, pol otroke dal spat, mi se bomo pa naprej zabaval :) bomo kar tam prespali in naslednje jutro najprej še na obisk k tjuševi teti in stricu potem pa domov... fino bo. ziher. se že veselim...
uglavnem lahko rečem da je bilo to leto daleč najboljše od vseh. zanosila sem, oba z možem sva končala šolo, on se je še redno zaposlil v mega službi, dobila sva najlepšega sinčka na svetu, stanovanje je super, radi se imamo, letos sva imela še peto obletnico... ma ziher bi se še kaj našlo. fino je bilo res... upam da bo naslednje leto vsaj tako lepo ali še lepše kot je bilo to! itak se že neskončno veselim poletja da bova s tjušem čofotala v bazenčku in se noro zabavala vse dni in čakala da pride oči iz šihta da se nama pridruži, pa ko bomo šli nekam na morje. upam da na Koriko. ma bom nehala sanjarit! uglavnem vsem želim srečno in zdravo novo leto! nisem ljubitelj voščil tko da če se srečamo kmalu po novem letu si ne rabimo nič voščit ker sem že zdej to "dolžnost" opravila :)

stuff

u je že december..morem kej napisat...

1. moje telo... ok nisem obilna. nisem niti premočna. sem "obična" . sam je še vedno taka sprememba od prej, da mi ni ok. ne počutim se dobr v svoji koži. dobila sem strije na bokih. oz ne bokih. sploh ne vem kako se reče temu delu telesa. ob straneh trebuha. pa ne bele male. ampak velike rdeče :( čakam da zginejo in samo molim da kdaj bodo. oz zginile ne bodo to je dejstvo. čakam da vsaj posvetlijo.
sem samo hvaležna da je zima ker če bi bilo poletje in bi taka mogla se kazat svetu bi bla groza :(
hlač prejšnih seveda ne morem oblečt! in se full slabo počutim. v fitnes bi hodila pa se mi zdi to cel projekt ker bi mogla hitet da pridem hitro domov da malega nafutram...
ne vem.. nekaj bom mogla naredit ker se ne počutim ok. pa pravijo da če dojiš grejo kile full hitr dol. ja ziher! kdaj ? a po pol leta ali kdaj ??

2. jaz ne vem več a je to normalno ko prideš v ta leta ali pa imam samo jaz to "srečo"
v najstniških letih recimo sem imela prijateljice s katerimi smo ves čas klepetale. že tako smo cele dneve skupaj visele, potem pa smo se še klicale doma kaj se je umes zgodilo ali pa samo kaj smo razmišljale... zdej pa ... nič! se dobim s kolegicam, se mamo fino, klepetamo, potem pa sledi poslavljanje in vedno prazne obljube da se slišimo in da pokliče in da bo poročala o tem in onem. ja itak! štekam da tako kot prej ne more bit ker imamo svoje partnerje in nekatere otroke. logično! sam poklicat ma pa vsak čas a ni tko ? jaz ne vem no. očitno bom mogla spustit kriterij prijateljstva ker drugače bom skos razočarana. škoda no..
sploh nima več folk občutka za prijateljstvo. nobenmu se nikamor ne ljubi, pijačke doma in klepet je večini dolgočasno, hodijo samo ven med vikendi kjer žurajo s folkom to je pa tut vse. kaj pa kavice in prijetni pogovori ... očitno je to iluzija. ma ne vem. kar skos upam da se bo to kdaj zgodilo sam očitno se ne bo... ko maš otroka si pa itak še bolj nezanimiv...
mogoče sem pa čist preveč zahtevna. tudi to je mogoče...

3. zakaj hudiča niso v nakupovalnih središčih dojilnice ???????????
zadnjič smo šli v supernovo in sem malega mogla podojit v previjalnici na držalu za invalide! MUČENJE!!! a bi bil res taak strošek če bi v previjalnico dali kak mali zložljv ctolček ?? ma če je ga lahko jaz kupim! pol se pa ljudje zgrožajo ker mame dojijo kar na klopcah . ja čudno res. kje pa naj ? otroka je pa treba nahranit! ne hranimo vse otroke po flaški...
in potem je meni ceu projekt kam it z malim. se prav psihično pripravljam na iskanje prostora za dojenje. itak ne hodiva veliko okoli. praktično nič. ampak ko sem pa šla mi je bilo pa prav mučno! bom kupila dva stola in enega nesla v city park in enega v supernovo. sej če so delal previjalnico, pol bi lahko bila tut dojilnica a ni tko ??? mah brezveze res! prav zarad tega komej čakam da bo mali star 4 mesece da mu lahko dam kak frutek in se ne rabim več obremenjevat s tem!

4. mnde ljudje mamice sprašujejo če dojimo. kar se mi zdi ... HALOOOOOOO! a so normalni!!
ok saj nič takega sam men se zdi to čisto preveč intimna stvar. kaj te pa briga!? fak ljudje ej!
ok jaz sem itak več ali manj doma in na srečo ne srečujem tok ljudi. sam ko pa jih bom... ne vem. ne vem kaj bom rekla. sam odgovorila ne bom ker se mi zdi prav blesavo! to je skor tko kot da bi jaz njih pol nazaj uprašala : "kaj pa vi? hodite redno na blato ?" je nekaj naravnega ampak intimnega. ne vem no. joj folk mi gre včasih tko na jetra ej!!!

ma sem kar malo znervirana zdele. grem.... jest al pa pospravljat...

tukaj moj Tjuš pokaže kako se smeje, kako kaže jezička, kako čiha, zeha, tečnari in kako joka :D
in vse to v kakšni minutki. tako pestro je pri nas :D

vse za nazaj...

nisem pisala že zelo dolgo časa...
mal nisem imela časa, malo se mi pa ni ljubilo...
mali moj je priden, lepo pančka, malo jokca, malo se smeje...
ne vem ravno kako se drugi dojenčki obnašajo ampak recimo da je moj povprečen. za moje pojme pa zeloo priden. včasih malo tečka pa ga je treba ujčkat to je pa tudi vse. nimamo krčkov, zelo lepo spi... ma super res.
v ponedeljek smo imeli prvi sneg. prvi za mojega malega :)
zdej je vsak dan nekaj prvič...
full se mi ustvarja pa ne da ni časa ampak še ne znam prostega časa pametno iskoristit. kar druge reči počnem. se mi zdi da se lahko vsak trenutek zbudi pa se potem ne lotim takih reči. saj se bom navadila...
zdej bo božič. se že veselim. predvsem ker bo prvi za malega...
malo je edino smešno ker vsi sanjamo kaj bomo kupili Tjušu pa itak ne ve za kaj se gre. pri nas imamo doma super zmenjeno za darilo kar nastane cela igra iz tega in se mamo fino že en mesec prej.
decembra ali pa v najslabšem primeru januarja bomo preseleni v večje stanovanje česar se veselim še pa još...
ta ali naslednji teden dobim nov telefon. nisem lih za telefone sam mi bolj ko ne ne dela. oz. kuker se zmisli, tako da je čas za novega.
nič, končujem svoje kratko poročilo.. mi trije gremo gledat madagascar 2 :)

bussy mom

grem vsake tok pogledat na svoj blog, pa že hočem kej napisat pa pol se nikoli ne lotim. vedno je kej druzga bolj pametnega za počet..
od torka naprej oči ni več na očetovsem dopustu tko da bo sploh mal panika. sam ok saj se bova navadila. za enkrat je mali zeloo priden. no, pa ga ne maram preveč hvalit ker se hitro lahko zgodi da kakšne krčke fašemo ali kaj podobnega in bo panika. tega se precej bojim. upam da ne bo in bo še naprej tako kot je...
kej bi šivala, kej bi štrikala, stanovanje bi začela rihtat (to itak ne morem ker še čakava da se sestra odseli) pa trenutno še ne znese. vse še bo :) sploh če bo mali še tkole priden in ga ne bo hecal kaj da bo jok.
zdej nam je še mami kuhala sam bom počasi sama mogla kuhat kosilo...
nič, grem mal pospravljat :)

pa smo res rodili...

porodna zgodba :

mi smo šli proti večeru z mojimi starši v šoping kot sem že napisala. ker je moj oči hotu spet kej tjušu kupit
pol smo okoli 9ih prišli domov... okoli 10ih pa sem dobila bolečine v križu ki sem jih že bila vajena ampak so ponehale, pa spet se pojavile in tko naprej. ampak ne tko boleče. sem pa začela štopat ker se mi je zdelo nekaj novega. in je bilo na 5min praktično skos. potem so se pa te bolečine počasi stopnjevale. sem takoj pisala na mamo če tako izgledajo popadki pa je ravno takrat mama brejkala in je bila na srečo naša anonimna na msnju in sem njo vprašala. potem so se stopnjevali in sem že res stokala zraven in je moj reku da greva v porodnišnico. meni je blo mal smotan it ker kljub bolečinam sem se bala da bova šla zastonj tja. doma sva si torej merila popadke od cca 10ih do cca 11.30. potem pa v avto in v P. bolečine vedno hujše... na cesti sva vse rdeče luči pobrala prideva v porodnišnico. jaz komaj prilezem do sprejemne, me da na ctg in me pogleda. reče odprta 7cm, oblečte se v haljo, takoj so me začeli regat da sem v krču in naj lepo diham
odpeljali so me tja kjer se brije in klistira in kopa. pobrit me itak ni treba, za klistir sem že bila očitno preveč odprta, rekli pa so nej se grem skopat če se grem lahko. sem rekla da ne ker ni šans da bi se mi s tem bolečinam uspel skopat. sem pa šla se neki matrat na wc ker me je tiščalo pa nisem hotla tm vseh babic pokakat pa polulat
pol so naju dal takoj v sobo porodno. tm sva sama predihavala popadke, mučla sem se pravilno dihat. ni lahko takrat pravilno dihat sam ok pribljižno se da... pol pride babica pa še ena in smi kr začel potiskat. jest sem mal jambrala da ne morem
je pa prav zanimiv občutek ker te prav nek "nagon" sili k potiskanju. ko je bil popadek te kar nekako stiska. ne vem. ne znam razložit sam moreš potiskat ker ti telo kar ne da druge izbire
sem se mogla prijet za kolena, glavo dol in smo ene 3krat potisnli. 2 popadka in je bil mali zunaj. potem pa jok in stok in veselje največje
tako da sem imela ubistvu zelo lahek porod. minimalni popadki so se začeli ib 10ih, rodila sem ob 1.30. v porodnišnici sva pa bila ob polnoči.

aja pa sej mislim da sem že povedala da sva se z mojim hecala in sem jest rekla da bom rodila 27 septembra moj je pa reku da 4. oktobra

p.s. napisano je za forum pa sem kar iz tam skopirala ker se mi ni ljubilo še enkrat pisat tega. :)